browser icon
Uporabljate varnostno pomankljivo različico spletnega brskalnika. Prosimo posodobite vaš spletni brskalnik!
Uporaba zastarelega brskalnika ni priporočljiva iz varnostnih razlogov. Za varnejšo, hitrejšo in boljšo uporabniško izkušnjo vas prosimo, da še danes posodobite vaš spletni brskalnik ali namestite novejšega.

Vzgojni načrt

Šolsko leto 2017/18

1. UVOD

Izzivalna vprašanja so običajno neprijetna, toda resnici na ljubo nam odkrijejo kakšen delček, ki ga je težko sprejeti. Kot staršem nam še nihče ni postavil vprašanja: »Draga mama in oče, ali imata svoj vzgojni načrt? Vesta, kašne osebnosti naj bi bili vajini otroci, ko odrastejo? Predvsem pa, ali vesta na kakšen način bosta vzgajala, da bodo otroci na varnem?« Šolam, ki izobražujemo in vzgajamo učenke in učence je Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi nove zakonodaje v letni delovni načrt umestilo tudi oblikovanje vzgojnega načrta. Postavilo se nam je vprašanje, kaj bo vsaka šola naredila, da si bo ustvarila normalno delovno okolje. Kako mladim omogočiti zdravo socialno okolje, kjer se bodo otroci in odrasli dobro počutili, kamor bodo radi prihajali in kjer bodo osebnostno rasli. Na šolah se poučuje in vzgaja. Za poučevanje imamo učni načrt, za vzgajanje pa imamo vzgojne smernice, programe in dejavnosti, katere smo ovrednotili, jih dopolnili, nadgradili in jih vključili v vzgojni načrt. Vsaka šola se dela loteva sistematično. Na enem mestu bodo zbrana teoretična izhodišča, vizija, načela, modeli, postopki, pogledi otrok, staršev in učiteljev na pravila, vrednote, zato se pričakujejo boljši rezultati ob vseh težavah z disciplino, učno nedelavnostjo, slabo motivacijo, s slabimi medosebnimi odnosi … Vzgojni načrti bodo dihali s šolo, saj smo in bomo vedno izhajali iz potreb svojih učencev, staršev, učiteljev in šolskega okolja. Dopolnjeval se bo z novimi spoznanji, in ko se bo začutila potreba, se bodo vključevale nove dejavnosti. Vzgojno delo je strokovno delo, zato z zaupanjem prilagamo letnemu delovnemu načrtu vzgojni načrt za naš center.

2. VIZIJA CVIU

 

Z znanjem in  pozitivnimi medsebojnimi odnosi soustvarjamo spodbudno okolje za celovit napredek otroka, učenca in mladostnika s posebnimi potrebami.

 

Morda drugačni – a vsi enakopravni.

 

TUDI ZATE SONCE SIJE

Vrednote:

  • Znanje: sposobnost, izkušnje, spoznanja.
  • Soustvarjanje: medsebojni odnosi, kreativnost, ustvarjalnost, inovativnost.
  • Srčnost: varnost, spoštovanje, poštenost.
  • Odprtost za vse drugačnosti: fizične, duhovne, politične, nacionalne, jezikovne.

 

3. VZGOJNA NAČELA  CVIU, ki so povezana s specifičnimi vrednotami:

  •  Skrb in zavzetost za vsakega učenca,
  •  čustvena in fizična varnost,
  •  strpnost, vključevanje in sodelovanje ter zaupanje,
  •  medsebojna pomoč, opora in spodbujanje med učenci NIS ter med učenci  PP in NIS,
  • spodbudno učno okolje,
  •  skrb za izboljšanje učenčeve samopodobe,
  •  vzajemno sodelovalen odnos starši,
  •  dogovarjanje in iskanje skupnih rešitev.

 

4. VZGOJNE DEJAVNOSTI

A) PREVENTIVNE:

  • Razvijanje občutka varnosti, zaupanja in sprejetosti.
  • Oblikovanje oddelčnih in šolskih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega življenja in načinih ravnanja – pravila šole in oddelka.
  • Aktivno vključevanje učencev v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učenja in dela v skladu z njihovimi zmožnostmi (oddelčna in šolska skupnost).

                        Sistematično razvijanje socialnih veščin, prostovoljno delo, vrstniška pomoč – različne aktivnosti, kjer učenci višjih razredov spremljajo mlajše učence  ter aktivnejše vključevanje učencev šolskega dela v življenje in delo PP z namenom, da jih bolje spoznajo in zmanjšujejo predsodke  do zmerne, težje in težke motnje v duševnem razvoju.

  • Poudarjanje in nagrajevanje zglednega vedenja učencev, pogovori o takem vedenju.
  • Obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov in odraslih in usposabljanje za uspešno reševanje takih problemov.
  • Navajanje na procese samovrednotenja, samokontrole in sprejemanja odgovornosti, vzpodbujanje zavedanja svobode in omejitev v izbiranju vedenj.
  • Vzgoja za DELO, ki je temeljna sestavina priprave na življenje učencev in učenk z motnjo v duševnem razvoju.
  • Odzivnost in pravočasnost pri reševanju problemov, njihovo načrtno reševanje.

B) SVETOVANJE IN USMERJANJE

Svetovanje in usmerjanje pomaga učencem pri reševanju problemov v zvezi z njihovim razvojem, delom, odnosih z drugimi, razvijanju samopresoje in prevzemanju odgovornosti.

Svetovanje in usmerjanje spodbuja razvijanje samovrednotenja, samokontrole, zavedanje svobodnih izbir v mejah, ki jih postavlja skupnost in razvijanje odgovornosti za lastne odločitve in ravnanja.

Cilji svetovanja in usmerjanja so, da se učenci v naši šoli  učijo:

  • razmišljati in presojati o svojih vedenjih in ravnanjih drugih ljudi,
  • prevzemati odgovornost in sprejemati posledice svojih dejanj,
  • empatičnega vživljanja v druge,
  • razumeti vzroke za neustrezna vedenja pri sebi in drugih,
  • ustrezno ravnati v situacijah, v katerih je prisoten stres, strah, čustvena napetost, konflikti, apatičnost, frustracije, doživljanje neuspehov…
  • razvijati pozitivno samopodobo,
  • pridobivati voljo za delovne navade in se aktivno vključevati v vsakršen delovni proces, ki jim je dosegljiv v času šolanja.

Usmerjanje in svetovanje se izvaja v okviru ur oddelčnih skupnosti, pogovornih ur, ob sprotnem  reševanju problemov in drugih priložnostih.

5. POHVALE, PRIZNANJA, VZGOJNI UKREPI

POHVALE  so namenjene spodbujanju in pozitivni motivaciji učencev, hkrati pa dobro vplivajo na učenčevo samopodobo.

Imamo ustne in pisne pohvale.

Kadar se učenec ali več učencev  izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni.

Pisne pohvale podeljujeta  razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.

Razrednik podeljuje pisne pohvale  za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca.

Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.

Pisne pohvale podeljujemo za:

☼  prizadevnost ter doseganje  vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,

☼  bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom,

☼  doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,

☼  posebej prizadevno in učinkovito delo  v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole

☼  nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,

☼  aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.

 Pisne pohvale, ki se lahko podelijo skupini učencev, podeljuje ravnatelj šole.

Kriteriji za izbiro naj učenca/učenke šole:

  •  prijazen in strpen odnos do sošolcev in vseh zaposlenih na šoli
  •  uspešno sodelovanje v raznih šolskih in izven-šolskih aktivnostih
  •  uspešno šolsko delo.

VZGOJNI UKREPI

Svetovanje je prva oblika pomoči učencem ob kršitvah šolskih pravil. Svetovalni pogovor opravi učitelj, pri katerem je prišlo do neupoštevanja pravil. Če se učenčevo vedenje ne izboljša, vključi učitelj razrednika,  ravnatelja in šolsko svetovalno delavko. Ob svetovalnem pogovoru se običajno oblikujejo pisni dogovori.

Mesečno spremljanje učencev je namenjeno tistim učencem, ki ne upoštevajo šolskih dogovorov kljub večkratnemu svetovanju učiteljev, razrednika, šolske svetovalne službe in ravnatelja. V mesečno spremljanje so poleg vseh naštetih vključeni tudi starši. Na timskem sestanku, na katerem je prisoten tudi učenec, se z njegovo pomočjo izoblikujejo dogovori, ki se zapišejo. Na vsakem naslednjem mesečnem srečanju se najprej pregledajo dogovori zadnjega srečanja in uresničevanje le-teh.

Restitucija (povračilo škode) omogoča ustvarjalno soočanje z napakami, ki so na ta način tudi priložnost za učenje novih vedenj in popravo napak. Poravnava škode  je postopek poravnave povzročene škode z delom ali kako drugače. V nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov.

Temeljna načela restitucije so:

  • Poravnava je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo.
  • Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil.
  • Oškodovanec jo sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.
  • Spodbuja pozitivno vedenje in ne obrambnih vedenj kot kritika in kazen, ter poudarja vrednote.
  • Ni kaznovalca, učenec ustvarjalno rešuje problem.

V naši ustanovi poteka restitucija že precej let. Ponavadi učenec opravi kakšno delo v šoli ali njeni okolici. Kadar gre za prekršek, kjer učenci NIS žalijo ali nagajajo učencem iz PP,  je povračilo škode takšno, da se vključijo v PP h kakšni aktivnosti (peljejo učenca na sprehod v spremstvu varuhinje, delijo malico, sodelujejo pri  pouku…).Če je učencem dovoljeno napraviti in popravljati napake, je večja verjetnost, da bodo pripravljeni spreminjati vedenje, lažje bodo razumeli napake drugih in kot odrasli ne bodo avtoritarno kaznovali.

Mediacija je sodobna oblika reševanja konfliktov med različnimi udeleženci v šolskem okolju. To je proces konstruktivnega reševanja sporov ob pomoči nevtralne tretje osebe – mediatorja.  Cilj je razrešitev določenega spora tako, da udeleženca mediacije najdeta za obe strani sprejemljivo rešitev in da sta oba zadovoljna.  Mediator je strokovno usposobljena oseba za nepristransko vodenje procesa mediacije. Proces vodi tako, da omogoča konstruktivno komunikacijo med udeleženci. Oba udeleženca prevzameta odgovornost za rešitev. Z mediacijo razvijamo pozitivne medsebojne odnose (osebnostno rast, dobro samopodobo, zmanjšujemo nasilne oblike vedenja), predvsem pa udeležencem ponujamo vzorec ustreznega načina reševanja sporov.

Vzgojni postopki obsegajo posledice kršitev pravil šole. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Učencem pomagajo spoznavati njihove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti.  Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.

Vzgojni ukrepi so lahko:

  • Ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi učencev, ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov …
  • Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ne pri pouku.
  • Zadržanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov v soglasju staršev.
  • Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi …), šola poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca (po potrebi tudi starša) ali pa za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.
  • Odstranitev od pouka: mogoča je, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom (razen v primeru, ko gre za učenca s posebnimi potrebami). Cilj odstranitve je vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema ter omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka, mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan, skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju.

 

6. VZAJEMNO SODELOVANJE S STARŠI IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V URESNIČEVANJE VZGOJNEGA NAČRTA

Delavci šole, učenci in starši oziroma skrbniki razvijajo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole, različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju.

Vključujejo se v reševanje problemov, ki jih imajo njihovi otroci ali kadar  njihovi otroci kršijo pravila šole – kodeks ravnanja. Šola usmerja starše v starševske delavnice, šolo za starše, svetovalne center in druge ustanove.

  • Izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost.
  • Načrtno, sistematično in redno vključevanje staršev v življenje in delo šole.

Aktivnosti, ki jih šola oblikuje skupaj s starši: prednovoletno krašenje šole, prireditev v marcu za mame, ustvarjalne delavnice 1-2x letno, skupni roditeljski sestanki, razredna podelitev spričeval.

Radi bi  pridobili starše, da bi se udeleževali rednih srečanj s področja vzgoje otrok ali srečanj, ki bi nudila oporo predvsem njim samim v sprejemanju drugačnosti njihovega otroka.

Zavedamo se, da je dobro sodelovanje s starši temelj vzgojno-izobraževalnega procesa.